Župnija
    Mirna

 


PODRUŽNA CERKEV NA ŠEVNICI

Cerkev »Naše ljube Gospe« oz. Marijinega imena, se prvič omenja leta 1392 kot cerkev sv. Martina. S tem imenom se pojavlja še v 17. stoletju. Patrona so spremenili najverjetneje v drugi polovici 18. stoletja, ko je nastal današnji glavni oltar.

Ladja cerkve bi utegnila biti iz časa romanike, se pravi iz 12. ali 13. stoletja, za kar govorijo vidni ostanki portala in struktura zidave. Ladjo odlikujejo zlasti dobro ohranjene stenske slike iz časa okoli 1500, ki so v večji meri še pod beleži. Delno odkrit je le prizor – sv. Martin deli plašč.

Glavni oltar je iz poznega 18. ali začetka 19. stoletja. V tronu je kip Marije z Detetom ali slika Marije na prestolu, ki stilno kaže na zveze s slikarstvom Matevža Langusa.

Bogoslužje je v tej cerkvi – običajno ob ponedeljkih popoldan (kadar kdo daruje za mašo). Žegnanje je v septembru – pred ali po spominu Marijinega imena, ki je 12. septembra. Poleg tega je sv. maša in križev pot še na eno od postnih nedelj popoldan.

 

PODRUŽNA CERKEV SV. HELENE NA MIRNI – POKOPALIŠKA

Prva arhivska omemba cerkve je v letu 1581, ko je bila tako kot župnijska in cerkev na Ševnici podružnica trebanjske župnije. Kljub starejšemu poreklu, je iz današnje podobe razvidno, da je stavba enotnega nastanka. Zidana je 1841. Sv. Helena

Glavni oltar je nastal v drugi polovici 18. stoletja in ga zaznamuje poznobaročni oltarni nastavek – v tronu je sv. Helena s križem, poleg nje pa so še – sv. Peter in Pavel ter sv. Nikolaj in Ambrož. Na vrhu so angeli in podoba Boga Očeta. Za osrednjo nišo je ohranjena nekoliko starejša slika sv. Helene, delo slikarja Valentina Metzingerja. Stranski oltar je posvečen Mariji pomočnici. Poleg kipa Marije z Jezusom so še sv. Apolonija, sv. Lucija in angeli.

Bogoslužje je ob pogrebih. Na zapovedani praznik Vseh svetih in na Vernih duš dan. Poleg tega v novembru še nekaj maš za rajne. Žegnanje je v aprilu – običajno pred ali po godu sv. Helene, ki je 15. aprila. V postnem času je na eno nedeljo križev pot in maša.

 

PODRUŽNA CERKEV NA ŽUNOVCU

Cerkev stoji na manjšem hribčku v zaselku Žunovec. Cerkev je prvič omenjena 1581 kot podružnica župnije Šentrupert. Šele od leta 1984 spada pod župnijo Mirna. Cerkev na Žunovcu

Stavba je bila večkrat predelana. Najstarejši del je pravokotna ladja, katere srednjeveško poreklo razkrivajo ostanki sv. Krištofa iz 15. stoletja na južni steni. Veliko obnovo je cerkev doživela v 18. stoletju, ko so prizidali kvadraten prezbiterij. Okoli 1840 so prizidali še zakristijo in v tem času še zvonik. Glavni oltar je iz konca 18. ali začetka 19. stoletja. V tronu je sv. Peter – poleg njega so še apostoli – Pavel, Janez in Jakob. Na vrhu je slika sv. Trojice.

Bogoslužje je običajno ob sredah popoldan (kadar kdo daruje za mašo). Žegnanje je pred ali po godu sv. Petra, ki goduje 29. junija. V postnem času je na eno nedeljo križev pot in maša.

KAPELA NA DEBENCU

Na Debencu stoji nekoliko večja kapela, ki je posvečena sv. Ani. Zidana je leta 1834. Stoji sredi zidanic in vinogradov. Cerkev sv. Ane

Bogoslužje v tej kapeli je ob godu sv. Ane in Joahima, ki praznujeta 26. julija – na soboto popoldan pred ali po godu. Druga maša pa je ob godu sv. Florijana, 4. maja – pred ali po godu na soboto popoldan.